Območno združenje slovenskih častnikov (OZSČ) Nova Gorica vsako leto organizira tradicionalni pohod z imenom »Po poteh soške fronte«. Pohod poteka vsako leto po drugi trasi, po delu nekdanje soške fronte iz prve svetovne vojne. Člani OZSČ Bela krajina in OZSČ Novo mesto se tradicionalnega pohoda redno udeležujemo. Tako je bilo tudi letos, v soboto, 7. decembra 2019.
V tem poznojesenskem obdobju se dogodki, ki se jih udeležujemo člani Zveze slovenskih častnikov, kar vrstijo. Tako smo bili člani obeh OZSČ na praznovanju 25-letnice naše organizacije v Mariboru, Belokranjci pa smo vmes izvedli tudi strelsko kondiciranje z malokalibrsko puško. Vendar pa se nas je klub temu letošnjega pohoda udeležilo iz Bele krajine 21 in iz novomeškega združenja 25.
V soboto zgodaj zjutraj smo se odpravili iz Bele krajine čez Gorjance, kjer smo se v Novem mestu pridružili častnikom iz OZSČ Novo mesto z družinskimi člani in prijatelji. Skupaj smo se odpeljali prav na zahodno mejo naše domovine, v občino Miren-Kostanjevica. Na startu (in cilju) pohoda pod vrhom 343 m visokega Cerja so se že zbirali naši prijatelji-častniki iz vseh koncev Slovenije.
Kmalu so nas nagovorili predsednik OZSČ Nova Gorica, župan občine Miren-Kostanjevica, predsednik ZSČ, dr. Šteiner, in vodja današnjega pohoda. Sestavili smo pohodno kolono in že smo se napotili z zbirališča na najvišjo točko današnjega pohoda – Cerje. Tu so nam predstavili zamisel in pomen pomnika vsem braniteljem slovenske zemlje skozi zgodovino. Naši tovariši – predstavniki posameznih OZSČ pa so v okolici zasadili mlada drevesca, kar je bil naš prispevek v pogozdovanju letos pogorelega strašljivo velikega področja Cerja.
Nato smo se napotili po poti do naslednje zanimive točke pohoda – k pomniku iz I. svetovne vojne, ki je istočasno tudi kažipot in k tako imenovanemu Borojevićevemu stolu v neposredni bližini. Tudi tu smo prisluhnili zanimivim informacijam našega današnjega vodje pohoda.
Sledil je premik pohodne kolone v jamo-kaverno Pečinka, ki je med I. svetovno vojno služila avstro-ogrskim vojakom kot zaklonišče. Iz jame smo se povzpeli na naravno ploščad nad njo, od koder se nam je odprl razgled na vse strani in lahko smo si predstavljali vojno dogajanje na tem področju.
Z območja Pečinke smo se odpravili nazaj na izhodiščno točko na Cerju, kjer so nas čakali avtobusi. Čez Miren in Rožno dolino smo se odpeljali v vojašnico v Ajševici, kjer so nas kot vsakokrat doslej gostoljubni domačini iz OZSČ Nova Gorica pogostili z malico. V sproščenem pogovoru, ki je sledil ob kozarčku rujnega, smo podoživeli današnji pohod in druženje.
Častniki, podčastniki in vojaki, združeni v ZSČ, se vsako leto z veseljem udeležimo pohoda po poteh soške fronte, saj vedno pridobimo nove informacije iz tako imenovane Velike vojne. Poleg rekreativnega in družabnega pomena tega tradicionalnega pohoda je za nas pomembna predvsem poudarjena vojaško-strokovna dimenzija tega dogodka.
Besedilo: Peter Golobič, fotografije: Hermina in Peter Golobič.